Vse bolj navzoča prisotnost oglaševanja v našem času je pojava, ki definira našo realnost.
Konstantno smo v prisotnosti marketinških shem in naše moderno kapitalistično okolje je onesnaženo s slikami in slogani vsiljevanja.
Tako smo pogreznjeni v svet potrošniških simbolizmov in alegorij, da vse postane načrtovan napad na našo dušo. Še naša ideja o ‘jazu’ je procesirana skozi kulturne arhetipe in marketinške mitologije.
Politična razprava je postala prodajno blago, kjer ideje postanejo popačene iz potrebe, da postanejo bolj zaželjene najnižjemu skupnemu imenovalcu.
V vsem tem promoviranju kultura umira pod profitom in vse kar ostane je razgaljena pokrajina votlih neonskih znakov in pretiranih podob.

V Franciji živi oglaševalski guru z imenom Rapaille. Je psiholog, ki služi pravo bogatstvo s prodajanjem svojih vpogledov korporacijskemu pohlepu.
Njegova genialnost leži v spoznanju, da, kako ljudje razlagajo svoja dejanja – v tem primeru svoje nakupe – nima opraviti ničesar ali zelo malo s pravimi razlogi za njih.
Trdi, da za vsakim nakupom leži bistvo reptilske motivacije, ki se ji ne da upreti in katero morajo kasneje možgani sesalca opravičiti za dejstvom.
Avtomobilskim proizvajalcem je recimo svetoval, da naj proizvedejo večja vozila z rahlo pobarvanimi okni (npr Hummer) med časom povečanih cen nafte oz. pri nižji prodaji vozil.
In razlog?
Oni predstavljajo simbol čiste dominance; reptilska potreba po vladanju nad lastno vrsto.

In kako oceniš takšne metafore moči?
Povzdigneš cene, da postanejo še bolj zaželjeni zaradi njihove nedostopnosti.
Navidez nerazumna marketinška poteza, če ne upoštevamo vpliva nezavestnega primitivnega uma na zavestnega sesalskega.

Vsak produkt ima v biti podoben efekt na um.
Skozi nakup določene Znamke potrošnik kupi članstvo v rezerviranem klubu, ki predstavlja tisto, kar si hoče potrošnik o sebi misliti; dodatek unikatnosti, ki loči kupca od mase in postane zunanja ilustracija notranje želje.
Simbolizem vsakega določenega produkta je zgrajen s pikolovsko pozornostjo do detajla, s spretnimi marketinškimi strategijami in z leti ponavljanja dokler produkt končno ne začne predstavljati željen prvobiten atribut, ki ga potrošnik podzavestno mora imeti kot dodatek svojemu bitju.

Vsi produkti vsebujejo nekakšen simbolizem, bodisi gre za športni avto ali zobno pasto.
Trik je v odkritju, kaj ta simbol predstavlja povprečnemu potrošniku, potem pa se ga zapakira s pravimi metaforami.

Ta praksa promocije produkta se je naselila tudi na področja, ki bi jih smatrali za sveta. Umetnost naprimer.
Postavitev produkta je popularna metoda razstavljanja. Tu in tam razstavljena brezalkoholna pijača, določen avto, ki je uporabljen v sceni zasledovanja, slučajno srečanje pred določeno verigo restavracij. Vse to postane običajno.

Nič ne pobegne vrtincu potrošništva.
Vse mora biti kupljeno in prodano, potem se vrže stran, da se lahko kupi in proda nekaj novega.