Abstraktno naravo denarja se ne sme podcenjevati niti ignorirati.
V njegovem abstraktnem simbolizmu človek najde izhod za svoje zadušene družbene in kulturne nagnjenosti in tako postane nadomestna metoda za razbremenitev energij, ki se jih podredi skupnim ciljem.
Z njim družba preusmeri človeški libido v družbeno uporabne aktivnosti, posameznika pa se priklene na njegovo odvisnost in naraščujoče odgovornosti do svojih investicij.
Ne samo, da je z njim simbolizirana moč, ampak je lahko podana naprej in podedovana s takšno lahkoto, da ustvari strukturo stabilnosti, kjer je zelo malo kolebanj moči.
Z njim posamezniki premagajo, ali vsaj navidezno, svojo nasledstvo in podedovane nepopolnosti in narava je “popravljena” in neupoštevana.
