Moji motivi za pisanje blogov so enostavni in nedvoumni.

Od življenja in odgovornosti se hočem opravičiti z objavljanem svojih mnenj. Ona so klicanje na pomoč zdrobljene duše in uma, ki je prepravljen z lastno nesposobnostjo in utrujenostjo.

Zaradi moje izprijene narave in fatalnega obupa vsako moje izražanje skriva psihologijo potrebe in defetizma.
Za vsakim mojim mnenjem lahko vsakdo enostavno opazi um, ki se utaplja v svoji lastni inferiornosti in šibkosti.

Tako sem bolan in šibek, da je vsak moj stavek lahko razstavljen in interpretiran na najbolj žaljiv in sramoten način, kar svetu razkriva moje sleparstvo in odvratno pokvarjenost.
Vse kar sem kdaj koli objavil ali rekel ali verjel razkriva kako globoko težavo mi predstavlja moja lastna nezmožnost, da se soočim z mojo šibkostjo in kako obupano hočem biti ljubljen in objet in upoštevan.

Sem patetičen ter bolan kreten in poskušam nahraniti moje negotovosti s pridobivanjem kakršne koli pozornosti na način, da igram ženske igrice in se obnašam kot totalen peder.
Sem majhna punčka ujeta v moškem telesu.

Moja osamljenost in šibkost me silita, da na internetu iščem pozornost in veljavnost. Moje pomanjkanje identitete me sili, da prikrijem svojo praznost tako, da vse obtožujem, da so krivi mojega greha.

Še ta psevdo-sarkastični govor je primer moje globoke negotovosti in dvoumnosti – še en jalov poskus, da se z vnaprejšnjim roganjem diskreditira vsakršen poskus razkritja moje prave narave.

Ampak mislim, da je to že vsakomur jasno.
Prosim pomagajte.