No, bilo je neizogibno in naravno, da se bo zgodilo prej ali slej. To je eden izmed dveh portalov, kjer imam možnost pisati v teh momentih mojih zadnjih besed, ampak moči, “avtoritete” so bile veliko preveč potrpežljive z mojim zlorabljanjem svobodnega govora in nekaj cenzure je bilo vendarle potrebno.
Koliko odkritosti je sploh lahko tolerirano?
Lahko sem obešen tukaj gor in ponujam razlage, kako povprečnost vsiljuje kodeks obnašanja vsem, s katerimi se ne da opraviti, brez, da bi se obračali na avtoritete in cenzuro, ampak zakaj bi se sploh kdo mučil? Vse to sem že povedal.
Šibki vedno potrebujejo zaščito in avtoritete vedno simpatizirajo, ker je večina pač del skupine že od samega začetka.
Bilo je dobro leto in pol in večinoma je bilo zabavno.
Relativist je končno utišan. Postimo imbecilom veselje in naj stari pezdeti še neprej objavljajo na blogih in forumih ničeve poste brez osebnega vpogleda.
Vsem Krščanskim retardirancem ponujam moje srčno sočutje, ostalim pa moje odkrito sožalje.
Pač, res je, da bo večino vedno privlačilo njihovo sranje kot karkoli, kar bom jaz rekel, ampak to je pričakovano.
Ummm, kaj druga reči?
Stikov ne bom ohranjal, boli me k****, ne razmišljajte o meni in…jebite se vsi skupaj.
Aja
pa vso srečo.
7 Comments
Ne ti nam govort o kom naj mi razmišljamo in o kom ne! Jaz bom razmišljala tudi o tebi, če me bo tako prijelo! In nič mi ne moreš ob tem – ho, ho, ho …
Ej, moje sožalje, ja. Sem v klincu tud … če te to kaj potolaži.
Satir, kaj druga reči? Fucking life goes on! But I’ll miss you.
Aja
pa vso srečo.
pejt u kurac res. od navdušenja sem si pred časom spirntal in ‘dal v knjigco’ vse tvoje dotedanje poste, zdej pa že nehuješ.. zdej mi pa samo še pika ostane.. pa obema naj posije sonce na obraz in nasmejmo se skupaj, saj smo živi in še migamo, še lahko kričimo in znorimo! upam, da še kdaj deliš z nami svojo modrost, oj podzemni mislec! živ’
Še vedno rad polivaš z vrelim čajem in trgaš mušja krila. Meni je to – kljub občasnim pomislekom – všeč. Lepo te je bilo čitat, kot bi pila metin čaj (ne vrel, seveda). Poseben okus, ki pomirja ob zavesti, da še nekdo misli. Na kavo pa še vedno upam. Srečno.
Zgornji komentar je moj.
Smukc, ti pa sam tih bod, ker si svoj blog (takrat … saj veš …) meni nič, tebi nič, tudi kar zaprl! Satir je vsaj kultivirano (no, ja) naznanil svojo (upam, da le začasno) ukinitev blogiranja, medtem, ko si ti odšel kar brez slovesa! Sram te bilo! A zdaj bi pa rad Satiru slabo vest vbujal al’ kaj??
Evo, sem že boljše volje, ko sem te malo nadrla. Hvala ti Smukc! V tem hipu si postal moj edini svetli princ v tej temni noči, ko mi cagarji na uri dajejo vedet, da sem že polnih 16 ur v klinčevem razpoloženju, torej je bil res že skrajni čas, da me nekdo odreši.
Pozdrav tudi Mariji. Včasih obiščem tvojo stran, ker rada prebiram tvoje zanimive zapise, veš. Ne veš? Prav. Zdaj si izvedela.
Satir! A ti lahko poklonim vsaj en tak (nič kičast!) preprost in iskren objem? Ko sem že ravno pri volji? No, potem pa ne zavijaj z očmi!
Evo ti ga …
hja, zame ste vi trije najboljši pisci na netu. jebeš skromnost..
zanimivo stičišče štirih dimenzij. tri si predstavljamo vsi. kako pa četrto? prej je bil tu mislec, hip, zdaj ga več ni. najdimo srečo v bližini in se poklonimo našemu velikanu.. recimo jaz sem! on je! mi želimo! da ostaneš.. ker se vse preveč ljudi, v tem medmrežnem vulkanu, tolče po prsih in zraven še bruha, da so. ti pa svojo filozofijo zares živiš, je sproščena energija, ki se dogaja, preliva in ustvarja. zlato. rad verjamem, čeravno nimam ‘avtorske pravice’, da je ta umetnost posebna tudi zato, ker se dogaja med ljudmi, ki jo razumejo, da tako ohrani svojo pristnost prav z intimnostjo. sinergija pa slejkoprej posije na nasmejan obraz
Sinergija v dimenziji esenc?
Smukc, welcome any time!