Zadnji dogodki v kapitalistični ekonomiji v ZDA, in kako bodo vplivali na ostali svet, so razkrili temeljno podstrukturo ekonomskega sistema in njegove temelje na, pogosto, hinavskih motivih ter izkoriščanju človeških šibkosti.
V ospredje je tudi postavljeno notranje delovanje tega ali katerega koli družbenega sistema v splošnem.
Da je vlada tisto kar je narobe s sistemom je ideja, ki se prodaja ljudem, ki komaj zaslužijo dvajset tisoč dolarjev na leto in katerih edini glas znotraj sistema pride skozi samo koncept vladanja – ki je nič drugega kot njihova skupna volja, teoretično – in to je izjemen primer kvalitete povprečnega uma.
Končni rezultat te zaščite in pretencioznosti je propadajoč človeški intelekt, ki ga sedaj lahko “avtoritarne” figure in marketinške prevare enostavno kontrolirajo in ki je tako enostavno prepričan, da je tisto kar je škodljivo njegovim interesom tisto, kar mu najbolj koristi.
Da ta “velika pokvarjena vlada” sedaj rešuje multinacionalne korporacije z multi-milijardnimi dobički (z drugimi besedami nacionalizira dolgove in, prikladno, privatizira zaslužke) je doseglo višine tragične ironije.
Argument, da bi se v nasprotnem primeru riskiral padec celotnega sistema (tega istega, ki je pokvarjen in osnovan na hinavstvu) sedaj uporabljajo profesionalni svetovalci, ki poskušajo prodati to novo idejo populaciji, bolj prestrašeni kot zavedni, in ki je že sedaj tako ogromno investirala v sistem, da si ga ne upa postaviti pod vprašaj.
Situacija ni samo tragično humorna in potrditev človeške prevare, ampak absurdna – dovolj absurdna, da bo uspešno prekrita in skrita od oči posameznikov, ki nimajo zmožnosti, da vidijo izven trenutnega in enostavnega.
Ekonomija, ki je tako odvisna od človeške psihologije, mora ponovno vzpostaviti zaupanje v njo in ohranjati mitologije, ki so potrebne, da sploh deluje.
In tukaj smo, na robu kolapsa sistema, kjer tisti, ki podpirajo hipokrizijo sedaj nastopajo kot preroki odrešitve in popolnoma se ignorira slon v sobi…ker bi se z njegovim priznavanjem riskiralo vse, kar je bilo prodano od rojstva naprej; to bi nas vzpodbudilo, da bi se soočili z našimi odgovornostmi in šibkostmi in našo stupidnostjo v vsem tem času.
Koliko bi jih bilo sposobnih se soočiti s takim razkritjem? Koliko bi jih lahko sprejelo možnost, da je bilo celo njihovo življenje do te točke osnovano na laži; laž, s katero so igrali na njihovo šibkost in neukročene instinkte? Koliko bi jih lahko sprejelo možnost, da so nesmisli njihovih domnevnih svobod in njihovega občutka sreče ter njihovih temeljnih vrednot, vse samo proizvedene iluzije, ki skrivajo njihovo pomanjkanje svobode in njihovo nesrečnost?
In kaj je temeljni vzrok tega poloma oz. slamice, ki je polomila hrbet denarne krave?
Na milijone in milijone srednje-razrednih bebcev, ki so se prodali “Ameriškim Sanjam” in “svobodam” drugih, ki živijo iznad svojih zmožnosti in tekmujejo drug z drugim za to, kdo bo imel več imetja in boljših stvari – fasada zadovoljstva, ki skriva globlje ukoreninjen občutke praznine in še globlje samo-sovraštvo in negotovost.
Dobrodošli v “najprej jaz” generacijo lahkovernih, upogljivih in naivno zabitih bedakov, živečih “sanjsko življenje”, brez, da bi si ga lahko privoščili, ker to kao dokazuje njihovo vrednost in vsesplošno srečo.
V bistvu je njihova ničvrednost in njihova beda tisto, kar je sedaj postalo očitno. Njihova otroškost in ignoranca, ki sta bili razkriti kot temelj hipotetične moči tega sistema.
Ideja, da je potrošnja/izdelovanje indikator blaženosti ni samo razsuta, ampak so bili celotni temelji zahodnega življenjskega stila razkriti kot izmišljeni. Judo-Krščanska civilizacija, ki odvaja specializiran, dobro izobražen, dobro informiran človeški drek iz svoje štrleče “in-your-face” riti, polne gnilega smradu od razkrajajočih mitov in idealov, in ki se pretvarja, da so Nove-Atene ali moderni Rim, preden bo padla pod tujimi boleznimi iz vzhoda.
In kdo je tam, pripravljen, da bo izmolzel te “dobro izobražene”, “dobro informirane”, “svobodne mislece”, tako izsušene zaradi nezasluženega kredita in ki uporabljajo svojo zasvojenost za trenutno zadovoljitev? Kdo drug kot iste korporacije, ki so jim prodale sranje “boljšega” življenja skozi stvari in objekte in ljubke majhne simbolčke zahodnega preobilnega, stran odvrženega, materializma.
Iste korporacije, ki jih odprto, v tej Pozlačeni dobi, podpirajo politiki, ki so tako globoko v riti denarne krave, da se te dni sploh ne da več razločiti med kravjim drekom in človeškim bitjem.
Ampak, a je ignoranca izgovor? Je stupidnost opravičilo?
Če si naiven in dovolj oslabljen, da si zapeljan s hedonističnimi ideali in marketinškimi reklamami, ki igrajo na tvoje strahove in upe, da bi sledil ciljem brez možnosti za doseg in ki ponujajo nič več kot ustvarjanje pretvez zadovoljitve, medtem ko ti tvojo blaginjo zmanjšajo; če si zapeljan z idejo, da si del edinstvene, benevolentne in velike nacije in da so tvoji mediji, ne samo ’svobodni’, ampak celo liberalni, da bi se skrili pravi tajni dogovori s podjetji velikih interesov; če si zapeljan z zagotavljanjem po obogatitvi in si postal obseden z višavami potrošnje ali zagovarjaš bogate, ker si prepričan, da imaš možnost, da se enkrat pridružiš njihovi vrsti; če si bil zapeljan z idejo, da je tvoja identiteta povezana s tvojo službo, s tvojimi zaslužki in lastništvi in da tvoja diploma dokazuje tvojo inteligenco, potem tu nisi nedolžna žrtev, ampak samo bedak, ki si zasluži vse, kar se mu zgodi.
In sedaj, ko poslušam vse te govoreče glavice in pridigarje, ki poskušajo vse pomesti pod preprogo, kot, da bi bil to kak redek dogodek, ki se bo hitro sam samo-popravil, se poskušam ne-smejati metodam, ki se jih uporablja, da se mase vrne veri, njihovemu prejšnjemu čaščenju prijetnih laži in njihovemu prejšnjemu stanju ignorantne blaženosti.
To me spominja na to, kako lahkoverno človeštvo je naredil sistem. Kako enostavno jih veliko sprejeme idejo, da se človeške strasti lahko samo-regulirajo brez nujnosti, da bi se in brez prisotnosti nasprotujoče moči volje. In sama vlada, ki je dekade bila demonizirana, še posebej v ZDA, da bi se lahko eliminirale kakršne koli omejitve človeškega pohlepa in moči, je sedaj poklicana, da pomaga tistim za katere v bistvu dela.
Ampak ponižnosti ne najdemo v knjigi ali v tolažilnih pridigah; ponižnost je rezultat realnosti, ki ti da eno na gobec, medtem ko se valjaš v svojih udobnih sanjah in zablodah.
Ampak kaj sploh pričakovati od populacije, ki je tako zaščitena, da ne pozna strahu in discipline in previdnosti, ki iz tega sledi. Populacije, ki ne pozna ponižnosti, ker svoje “pravice” in privilegija jemlje za dane in smatra svoje ideale kot samo-očitne?
Koliko realnosti lahko ti umi požrejo, če se nikoli niso navadili na kakršno koli trpljenje iznad določene stopnje?
In tukaj so, te mase idiotov, tako prevzetih z retoričnimi obljubami po koncu davkov, čeprav so davki tisti, ki njihove ceste ohranjajo čiste in varne in njihove pravice zaščitene. In še več obljub, da bi privatni sektor, teh par bogatih, moral biti samo-reguliran in tisti, ki bi ohranjal in ščitil same institucije na katere se ti enostavni delavci zanašajo. Še človekoljubje je danes reklamirano kot bolj učinkovito pridelano s strani sil svobodnega trga in privatnega sektorja bogatstva in moči. Trajno-polnjena ekonomija, na katero so nasedli reveži in slabiči z žetonom v roki in zaupanjem, proti vsej verjetnosti, v njihove otročje majhne možgančke.
Za mene je to še več dokazov, da povprečen človek ni vreden dreka in tako zabit in psihološko retardiran, da večino od njih ne uspem povezati z idejo homo sapiensa.
Prišli smo v dobo, kjer je odrasle treba učiti strategije zdrave pameti pri soočanju z dolgovi in hujšanju in enostavne osnovne naloge za življenje znotraj svojih sredstev in vzgojo otrok.
In z infantilno željo, da se najde magično tabletko, zdravilo za vse, Pandorina skrinjica ni samo ponazorjena s trenutnimi dogodki, kot naprimer domnevna Vojna proti terorizmu ali tega bolj novega o kapitalistični bedi.
Ampak infekcija je prodrla globlje od tega. Najdemo jo lahko v religioznem fanatizmu in idealih, ki eliminirajo vso diskriminacijo in razlike. Skrita leži za vsakim idealom glede enakovrednosti, svetosti življenja, demokracije, altruizma, človeških pravic, feminizma, afirmativnih dejanj in razno raznimi marketinškimi sranji, ki jih povprečen idiot sprejem kot samo-očitne, ker mu ponuja trenutnen eksistencialnen in osebni občutek olajšanja od načinov narave. Trenutne zadovoljitve, za katere je potrebna samo sprememba perspektive, da bi se lahko pozdravilo svet od vseh elementov, ki nas motijo in na smrt strašijo.
Kaj več še prihaja?
Ostanite na frekvenci.
Maske so bile potegnjene dol, cesar nima obleke, in farsa se hitro spreminja v moderno človeško dramo.
Propadanje Ameriškega cesarstva se je začelo.
Opazujte jih kako bodo kot ščurki plazili v temo.
